Kako nastane meteocunami? Enega najmočnejših na svetu so zabeležili na Hrvaškem

Dalmacijo je v sredo v večernih urah prizadelo močno neurje. Kot smo pisali, je bilo najhuje v Starem Gradu na Hvaru, kjer je kraj zajela približno 30 centimetrov visoka plima.

Dogajanje je bilo posledica pojava, znanega kot meteocunami oziroma meteorološki cunami. Gre za dolge, cunamiju podobne morske valove, piše N1 Hrvaška. Takšni morski valovi so redki, a nevarni, njihova frekvenca in prostorski obseg pa sta enaka kot pri seizmičnih cunamijih.

V primerjavi s slednjimi pa meteocunamiji niso povezani s potresi, vulkanskimi izbruhi ali podmorskimi zemeljskimi plazovi. Povzročajo jih vplivi atmosfere, kot so nenadne spremembe zračnega tlaka, atmosferski gravitacijski valovi, prehod front in nevihtni valovi, navajajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo.

Ti atmosferski procesi so običajno razmeroma šibki, nastanek izrazitih morskih valov pa je odvisen od resonančnega prenosa energije iz ozračja v morje. Pri tem imata pomembno vlogo dve vrsti resonance, in sicer proudmanova in pristaniška.

Proudmanova resonanca nastane, ko se hitrost širjenja atmosferske motnje ujema s hitrostjo dolgih morskih valov, pristaniška pa, ko se frekvenca prihajajočih dolgih valov ujema s frekvenco lastnih nihanj v prizadetem pristanišču.

Kako nastane meteocunami?

Pri nastajanju meteocunamijev je opaziti, da na meji med stabilno in nestabilno plastjo atmosfere nastajajo atmosferski gravitacijski valovi. Zaradi njih nastanejo spremembe v zračnem tlaku na površju, kar ustvari dolge morske valove, ki se lahko dodatno okrepijo zaradi več drugih procesov, kot sta omenjeni resonanci in plitvenje valov na kontinentalnem pasu.

Valovi, ki prihajajo, se tako lahko okrepijo več kot stokrat, preden v obliki meteocunamija udarijo ob obalo.

Kje se pojavljajo meteocunamiji?

Do sedaj so bili uničujoči meteocunamiji med drugim zabeleženi na Japonskem, Kitajskem in v Španiji ter na več območjih Velikih jezer v Severni Ameriki in vzhodni obali ZDA.

Vzhodna jadranska obala pa je prav tako eno od območij, ki je še posebej ranljivo za meteorološke cunamije.

Najhujši zabeleženi pojav v Jadranu - velika poplava v Veli Luki na Korčuli 21. junija 1978 - velja za enega najmočnejših znanih meteocunamijev na svetu. Na območju so se na vsakih 20 minut nenadoma pojavili cunamijem podobni valovi, visoki do šest metrov.

Ocenjena škoda je znašala sedem milijonov ameriških dolarjev (okoli 6,1 milijona evrov), kar je takrat predstavljalo četrtino letnega dohodka Korčule.

V Jadranskem morju so sicer zabeležili še vrsto drugih meteoroloških cunamijev, še piše N1 Hrvaška.